Photo blog: februar 2011

Včeraj zvečer sem se spomnil znamenite Forrestove izjave: My momma always said, "Life is like a box of chocolates. You never know what you're gonna get."

Po juniorjevi zaslugi sem se znašel v čistem 'Deliverance' okolju doline Stiškega potoka, v mlinu pri Marjanu. Nekje sredi grape, v čisti samoti, se nahaja osamljena kmetija, kjer je v nedeljo zvečer dišalo po pravem rocku in se je v velikem kotlu kuhal golaž, poleg pa stoji mlin, ki verjetno že dolgo, ne obratuje več. Prelevil se je v nekaj povsem drugega, nekaj kar bi pričakoval v zakotnem predelu nekega velemesta. Postal je prvinsko zatočišče pravega rocka željnih mladcev. Tistega prvinskega, zaigranega iz duše! No pa kakšen stari prdec se tudi najde, vsaj včeraj se je…

V ta, od boga in sveta pozabljeni košček Dolenjske, je prijadral Adam Bomb, možak, ki je že več kot 20 let neprekinjeno na poti z odra na oder in igra, igra, igra… za dobesedno nekaj evrov. In v tem neizmerno uživa! Pa da ne pozabim: tip je vrhunski mojster kitare, ki resnično uživa v tem kar počne. Tako dobrega, z dušo odigranega koncerta že dolgo ne!

Seveda je bil z mano tudi Pentax. Nekaj sva se trudila, vendar nisva ravno zadovoljna s tem kar sva naredila. Kljub vsemu vam bova pokazala kaj sva 'ustvarila', predvsem zato, ker kar ne morem verjeti, kam lahko 'urejen gospod, srednjih let'

zaluta v nedeljo zvečer, namesto da bi sedel doma in občudoval našega dragega Maria in njegove oh in sploh zanimive goste!

Pa še to: Pentaxu sta pomagala Samyang 85 (mi je kar všeč, le 'auto' fokus je v slabih svetlobnih razmerah nekoliko počasen in rad zgreši

) ter kit objektiv 18-55, občasno tudi vgrajena bliskavica (spisek želene opreme je pa vse daljši…). ISO 400.

Pa dovolj nakladanja, 'oder' je vaš...

Prizorišče 'zločina' - par kvadratnih metrov odra na katerega je treba splezati po 'lojtrci'